1999@ GALERIJA RIKA DEBENJAKA KANAL

Samostojna razstava spremna beseda Dr. CENE AVGUŠTIN


STANKA GOLOB

 

Ob svojevrstni oblikovalni tehniki, s pomočjo katere Stanka Golob sestavlja najrazličnejše krajinske, abstraktne in druge kompozicije, se nemalokrat sprašujemo kako in kam bi njeno delo lahko opredelili. Če njena dela gledamo od daleč, jih zlahka zaznamo kot tipična slikarska. Toda ko se jim približamo, spoznamo, da v tem primeru ne gre za barve, kakršne uporabljajo slikarji, temveč je celotna ploskev posuta s peskom različnih barv in dimenzij.

Iz kamnitega materiala, barvnega stekla ali keramike v obliki majhnih kock so že v starih kulturah sestavljali slike, ki so jim grki dali ime mozaik. Na slikano predlogo in z malto ali kitom prevlečeno podlago so polagali male barvne kocke in z njihovo pomočjo oblikovali najrazličnejše figuralne, dekorativne in druge motive ter jih nameščali na tla svetišč, palač in hiš.

Namesto kamenčkov Stanka Golob posipa na risano predlogo in klejno podlago pesek v različnih barvah, tonih in granulacijah. Prav različnost granulacije peska daje Stanki Golob določeno prednost pred mozaično tehniko. S pomočjo različne granulacije ali t.i. strukturne perspektive se prostor v sliki prepričljivo poglablja. In če poleg linearne perspektive, ki jo slikarka uporabi v podloženi risbi, prištejemo še barvo, ki jo ustvarja barvni niansirani pesek, dobimo polnovredno slikarsko delo. Prav zaradi uporabe vseh treh omenjenih oblik perspektive t.j. linearne, barvne in strukturne so slikarkine krajinske podobe prostorsko nenavadno prepričljive. Ob njenih slikah mostov na Bači in Soči ali železniških predorih se zdi kot da postajamo sami del tega prostorsko poglobljenega ambienta.

Nekatere avtoričine slike delujejo v svoji poudarjeni prostorski naravnanosti kot reljefi. Zdi se nam, da bi lahko z roko segli v predstavljeni krajinski ambient ali z geometričnimi liki oblikovan prostor. Ta iluzija prostora doseže vrh v slikarkinih objektih, v katerih se s pomočjo premišljeno postavljenih zrcal dvodimenzionalne slikarske ploskve spremenijo v tridimenzionalne like, ki skupaj z izbranimi barvitimi prodniki ustvarjajo pravo iluzionistično sceno.

Ne samo krajine, temveč tudi čiste abstraktne oblike sestavlajo danes že zajeten slikarkin opus. Motive zajema iz oblik, ki jih najde v rečnih prodnikih. S primerno povečavo, različno granulacijo materiala in le malenkostno stilizacijo oblik nastajajo oblikovno čiste, jasno komponirane abstrakne kompozicije. Za senčenje in z njim doseženo oblost oblik služi slikarki po barvi svetlejši pesek iz Soče in temnejši iz Bače.

Ker pri svojem delu Stanka Golob odklanja kakršen koli umetni material, ob njenih delih nehote začutimo, da se v uporabi tega v celoti naravnega slikarskega grapa simbolično skriva slikarkina globoka navezanost na domači kraj na Baško grapo, od koder Stanka Golob prihaja.

 

 

 

 

 

Dr. Cene Avguštin