STANKA GOLOB
Stanka Golob, diplomantka Visoke šole za risanje in slikanje (Arthouse – College of Visual Arts), se že dvajset let s popolno predanostjo posveča posebnemu likovnemu ustvarjanju – slikanju s peskom. Jubilej je na predvečer letošnjega slovenskega kulturnega praznika obeležila s pregledno razstavo v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu, tokratni nabor del pa predstavlja njena ustvarjalna prizadevanja in zorenja predvsem iz novejšega obdobja.
Tudi v času, ko je likovna umetnost medijsko raznolika, spada izražanje Stanke Golob med neobičajne, izrazito inpidualno zaznamovane likovne prakse. Je zelo samosvoje in v klasičnem pojmovanju ne vsebuje skoraj nič slikarsko čistega. Avtorica je namreč vpeljala izvirno tehnologijo, ki jo izgrajuje na nekonvencionalnih slikarskih materialih. Svoje stvaritve ustvarja s peski različnih granulacij in barv. Z njimi suvereno, avtorsko prepričljivo in afirmirano naseljuje najrazličnejše, skrbno izbrane slikovne nosilce. Njene likovne interpretacije predstavljajo rafinirano in dolgotrajno delo v polju slike, pri katerem je vsak nanos peščene snovnosti konstruktiven in odločujoč.
Skrbni opazovalki in natančni zbirateljici material za ustvarjanje radodarno ponuja narava, ki je na geološko raznolikih slovenskih tleh, pravi vir neizmernega bogastva. Naplavljajo ji ga reke, predvsem Soča, nabira pa ga tudi po peskokopih, meliščih in kamnolomih po vsej Sloveniji. Slikarkin ustvarjalni proces zahteva intenzivne predhodne priprave, ki obsegajo nabiranje materialov, pranje, sušenje, sejanje in njihovo precizno sortiranje, pri katerem izbira najlepše, najbolj izrazite in intenzivno obarvane delčke. Vsako zrno, očiščeno »patine« sodobnih navlak, zaživi v svoji naravni likovnosti, v svoji slikoviti mikro strukturi in hkrati v svojem najbolj elementarnem stanju, ki prezentira umetniško bogastvo matere narave. Tako je pred samim likovnim snovanjem opravljenega veliko »laboratorijsko« natančnega dela, ki se s prav takšnimi karakteristikami nadaljuje tudi pri »slikarskem« upodabljanju, na katerega se pripravi z jasno izoblikovanimi koncepti in izdelanimi skicami oz. osnutki.
Motivni nabor razkriva avtoričino ustvarjalno širino, bogastvo njenih zanimanj, iskrivost idej in poglobljenost misli. Razpet je od krajinske resničnosti do povsem izvirnih konstrukcij, »nemogočih objektov«, s katerimi dokazuje, da so ji blizu jasne, čiste, eksaktne oblike, optično zanimive in konstruktivno vznemirljive. Nadvse samosvoja so soočanja mehke, emocionalno izživete naravne krajinske stvarnosti z ostro, eksaktno, razumsko geometrijskostjo. Med organskimi oblikami namreč lebdijo trodimenzionalne geometrijske forme. Tako avtorica na eni sami sliki naredi zanimiv motivni in formalni prehod – od realistične krajine do geometrijske abstrakcije, slednja pa postane tudi bivanjski prostor za figuro. Eksistencialnim, družbenim in čustvenim vprašanjem človeka namreč nameni cel cikel slik,v katerih je človeški lik v središču vsebinskega in likovno-formalnega zanimanja. Figura v slikah Stanke Golob nastopa tako v obliki silhuete z jasno obrisno linijo in v delno stilizirani predstavi (kot nekakšna senca) kot v volumetrično prepričljivi vlogi, saj jo avtorica oživlja s skrbno modelacijo, ki poteka ob podpori občuteno izbranih nians in tonsko variiranih materialnih fragmentov. Vselej pa je figura v svoji telesni govorici izrazno močna in prepričljiva.
Dela odlikuje likovna mikavnost, saj drobnozrnata struktura peska vzpostavlja reliefno dimenzijo, dvodimenzionalno podlago različnih, tudi nekonvencionalnih oblik, spreminja v trodimenzionalno, strukturirano, površinsko bogato in taktilno dražestno ter jo bogati in oživlja z optično slikovitostjo. Struktura površine slik, njena mikro tekstura, je nepogrešljiv likovno-formalni in vsebinski oblikovalec. Pričara impresivno učinkujočo, trepetavo atmosfero, ki rojeva dodatne barvne in svetlobne vrednosti. Strukturalni nanosi motiv spreminjajo v privid, v nekakšno impresijo doživetega. Drobna zrna peska, ki nadomeščajo čiste barvne nanose, šele ob medsebojnem součinkovanju ter ob naglašenih svetlobnih vtisih ustvarjajo polnost motiva, kar kaže, da je umetnici blizu impresionistično slikarsko razmišljanje.
Njene stvaritve so slikovite in koloristično bogate znotraj »omejene« palete naravnih barvnih odtenkov. Z različnimi debelinami enakega peska dosega pravo tonsko orkestracijo. S peskom različnih granulacij vzpostavlja tudi perspektivo, ki vodi v izvrstno prostorsko poglobljenost. Elementi pripovednosti v prvem planu so »naslikani« z večjim peskom, nato pa z uporabo vse manjših peščenih delcev potuje v iluzivno odmaknjenost.
Ko se zunanja svetloba sprehaja po strukturalni površini, se useda na posamezna zrna peska in išče pot v njihova skrivnostna medprostorja, takrat se porajajo nove, dodatne barvne vrednosti, nova slikovitost pripovedi, odvisna tudi od intenzivnosti svetlobe in kota, pod katerim pada na slikovno polje. Svetloba je vselej ena bistvenih komponent »slikarstva« Stanke Golob. Kot razpršena iluminiscentnost preplavlja slikovne površine ali pa se objektivizira v belini posameznih peščenih nanosov in celoto zaznamuje s posebno poetičnostjo.
Duh časa in prostora ter odsev avtoričinih misli veje v krajinskih izsekih, v katerih krajini vzame velik del faktografske določljivosti in ji dodaja osebno, lirično spevnost, se objektivizira v poenostavljenih, na bistvo zreduciranih figurativnih in sporočilnih likovnih zgodbah ali pa se skriva v metaforičnih in simbolnih znamenjih ter v geometrijsko in posredno optično zanimivih oblikah. Neizpodbitno pa »genius loci« biva v drobnem zrnu peska, v temeljnem slikarkinem izrazilu, ki priča o njenem življenju v naravi in z njo.
Stanka Golob je v svojem likovnem stvariteljstvu usklajena sama s seboj, s svetom okrog sebe in z naravo – s tistim, kar je v njej najbolj prvinsko. Njeno ustvarjanje reflektira poglede in misli Casparja Davida Friedricha: »Umetnikov čut je njegov zakon. Čista senzibilnost ne more biti nikoli proti naravi, ampak je vselej usklajena z njo«. Izvirne likovne rešitve Stanke Golob se prepletajo z mojstrovinami narave in neločljivo sobivajo v delih, ki razkrivajo njena subtilna, hkrati pa studiozna stvariteljska prizadevanja.
Anamarija Stibilj Šajn
